Besede spremljevalke

Boj se sladke govorice, ker je v njej največ pelina,
ne preganjaj grenkih besed, saj morda skrivajo žlahtni med!

Vem, da je v navadi, da za spremno besedo avtor zaprosi kakšnega prijatelja, ki naj bi bil po možnosti stanovski kolega ali strokovnjak. Ker so pa storitve drage, usluge pa običajno v končni fazi še dražje, sem se odločil, da za to poskrbim kar sam. Ne nazadnje si tako lahko kot avtor vzamem pravico in dam možnost, da zaradi navedb v nadaljevanju v zadrego spravim zgolj sebe.

Prizadeval sem si, da bi bila zbirka bralcem kar se da prijazna, zato je to prva (in morda tudi zadnja) tovrstna izdaja, za katero velja naslednje:

Neomejeno jamstvo za vsebino: če vam vsebina ne ugaja in knjigo v še uporabnem stanju vrnete založniku, vam bo kupnino povrnil brez vprašanj. Mene bi razveselili z vsako utemeljitvijo, ki pa ni pogoj za vrnitev kupnine.

Jamstvo ne velja za obliko ali za knjigo kot predmet.

V časih, ko pravice ustvarjalcev temeljijo predvsem na prepovedih, skupaj z založnikom bralcem dovoljujeva neomejeno kopiranje in razpečevanje vsebine, delno ali v celoti in na vse načine (tudi v elektronski obliki); ker pa brez prepovedi ne gre, obenem izrecno prepovedujeva, da o knjigi na kakršen koli način in v kakršni koli obliki molčite.

Privoščijo si jo lahko tudi tisti bralci ali ljubitelji poezije, ki sicer nimajo denarja za nakupe knjig: če se obrnete na založnika in naju obvestite, da ste v taki situaciji, vam jo bo založnik z veseljem podaril. Oba sva namreč precej altruistična egoista.

Prodajna cena je določena na osnovi simbolično navzgor zaokroženih stroškov (oblikovanje in priprava na tisk, tisk, distribucija in knjigarniška marža). Tako se (ne)kakovost vsebine ne izraža v denarni obliki.

Založnikova marža in moj honorar sta bila poračunana že vnaprej, in to v nematerialni obliki: z zadovoljstvom, ki ga je nudilo pisanje in oblikovanje končne podobe zbirke.

Ni bila napisana za honorar, za pridobitev subvencije Ministrstva za kulturo ipd., temveč predvsem iz pristnega veselja do igranja z jezikom, in sicer ne tistim, ki se nahaja v ustih, temveč tistim, ki iz njih prihaja.

Njen avtor se nimam za pesnika, saj menim, da je poezija preresna zadeva, da bi jo prepustili pesnikom, pa tudi zaradi tega, ker se zdi, da svet poskušajo obvladovati pismeni nepesniki in nepismeni pesniki.

Ni bila lektorirana oziroma jezikovno pregledana, saj menim, da je jezik preresna zadeva, da bi ga prepustili lektorjem. Po jeziku se želim sprehajati brez bergel in svojo ljubezen do njega kujem in klepljem v verze na način, ki me osrečuje.

Ker pa v svoji nepopolnosti ne želim biti popoln in ker povrhu vsega nisem slavist, bom hvaležen vsakomur, ki me bo – preko založnika – opozoril na kakršno koli jezikovno napako ali pomanjkljivost.

Je z razlogom anonimna (psevdonim je zgolj zaradi zakonske obveznosti); predstavlja in zastopa me založnik. Želel bi, da knjigo berete zaradi njene vsebine in ne zaradi mojega imena, bolj ali manj zasluženega slovesa ali celo videza. Vse prepogosto je namreč bolj pomemben kdo kot pa kaj.

Sicer je pa moje ime tako ali tako bolj sloveče, kot sem si sam kdaj koli želel biti.

Na levi nosimo srce, na desni pa običajno denarnico, zato se vsaka pesem začne na levi strani. Pri večini pesmi je muzi dovolj hitro pošla sapa, da desna stran ostaja prazna (kot bosta predvidoma denarnici oziroma bančna računa naju z založnikom).

S to belino sem hotel vsaki pesmi omogočiti, da v miru izzveni, vam bralcem pa, da se osredotočite nanjo, ne da bi vas pri tem že premamila naslednja. Občutke, misli ali spoznanja, ki se vam porodijo ob branju, pa si lahko beležite na te prazne liste in tako bo lahko zbirka vsaj malo tudi vaša.

Na popotovanja po knjigi se lahko odpravljate iz katerega koli izhodišča in v vseh možnih smereh, saj so pesmi razporejene zgolj po abecednem vrstnem redu. Privoščim jim namreč, da se čim bolj neovirano spogledujejo in družijo. Te svobode jim nisem hotel omejevati s kakršnim koli tematskim ali oblikovnim razporejanjem, pa tudi ne s kazalom ali z oštevilčenjem strani.

Naj vam torej vsaka pesem posebej poda roko in vas pospremi v svet, v katerem se boste lahko sproščeno nasmejali ali razjokali in nemoteno sanjali, tja v čarobni svet besed, kjer je sonce brez senc in obzorja brez mej.