Poezija se je končno, po mnogih ovinkih, prelevila iz fizične v digitalno, iz otipljive v virtualno obliko in se tako prbližala eterični angelski biti svojega avtorja:
Mag. Angel Arh: Poezija Magístra Ángela Árha (biblos.si)
Apel podobo na ogled postavi
Izvlečki iz razprave o Poeziji na Festivalu Pranger (30. junija 2016):
Muanis Sinanović:
Zdi se mi, da ta knjiga oziroma Angel Arh poezijo zajame v vseh njenih vidikih, v neki njeni totalnosti, tako v jeziku kot v obliki, v kateri je objavljena, kot na ravni tem, ki jih upesnjuje. Forma in vsebina se zlivata oziroma sta odvisni ena od druge, kar se mi zdi, da je neka ultimativna značilnost predvsem poezije.
[Glede oblike oz. knjižne izdaje:] Njegova poteza se mi zdi v bistvu celovita, lucidna, premišljena, rekel bi mogoče skoraj genialna.
[Glede vsebine:] Kar je zame briljantno, je, kako subtilno se anahroni jezik meša z nekimi sodobnimi izrazi in kako se na ta način revitalizira. Skozi intenzivno rabo pesniških postopkov pride do tega, da izpesni določene teme; po moje tema tu ni dana vnaprej in bi jo on poskušal preliti v verze, ampak je izpesnjena.
Ta zaokrožitev vsebine in forme je v bistvu subverzivna in je po moje sama po sebi močna.
Ivan Dobnik:
Ta angelska poezija je bila zame najtrši oreh, kar sem ga v življenju prijel v roke. Sam nisem uspel odkriti poezije; to te nekam vrže, kot je tudi tebe, ampak tebe je potem v refleksijo, jaz sem dobil pa glavobol. Poezijo osebno prebiram skrajno elementarno, tu sem pa butnil v neko sfero, ki me ne pusti takoj naprej; saj sem se še boril in prizadeval, ampak me je zadržala. To se mi zdi en takšen nenavaden, bizaren fenomen.
Forma v tej poeziji je skrajno ekzaktna, res je točna, mogoče je v tem neka specifična igra jezika, mogoče je to tudi ironično, avtoironično.
Sem vesel, da je nekaj takšnega tudi do mene prišlo, ker verjetno sicer ne bi. Knjiga je zelo monolitna, kot en močen ognjeniški kamen. Jaz nisem dlje prišel kot do tega kamna, ker me ni prepričala, ni me pustila naprej.
Stanka Repar:
Arhova poezija nenehno naskakuje vsa nasprotja in jih spreobrača tako, da bi se svet prikazal v svoji pravi podobi. Avtor vidi srž problema, zastavlja etična vprašanja na nedvomno pesniški način. Njegove dileme in ugotovitve imajo svojo slikovitost, jezik temelji na pesniških podobah, ki jim dajejo globino, se napajajo izven razgraditvenega deleža ali območja logike, na notranji rimi, večinoma neoguljeni, in na ritmu, ki povezujejo pesniško obliko tudi tam, kjer ni enojne pomenske niti.
Pri Arhu ves čas čutimo prisotnost literarne poučenosti, tudi neko filozofsko ali vsaj miselno osebnostno zaledje, ki temelji na prepoznavanju in neizogibni premostitvi protislovij, paradoksov tega sveta, ki vendarle ostanejo paradoksi a brez vzpostavljanja nevarnih polaritet, jih pa prikazuje in uporablja tudi s pomočjo svojega pesniškega arzenala in ustroja. Do določene mere temu sledi ironična igra s prevladujočimi koncepti sedanje miselnosti, kot na primer s kategorijami istovetnosti, drugosti in drugačnosti.
Ko se malo razgledamo po avtorjevem imaginariju in pesniškem besednjaku, opazimo tudi naslednje: pogosto se zaletavamo v neko literatsko latovščino, marsikje je na delu prej umetelno vzvišen in z anahronističnimi rešitvami podkrepljen pesniški jezik kot pa pesniško poln izraz. Tekst je nemalokrat vsebinsko izpraznjen, izživet, načečkan kar do abstraktno poetičnega niča, ki nima druge utemeljitve kot v samem sebi. V tej poplavi besed se včasih izgublja tudi imperativ simbolne natančnosti oziroma ga je problematično ujeti, dostikrat smo soočeni celo z nesmiselnimi silogizmi, samovšečnim samogovorom in kopičenjem besed, ki jim je zaradi njihove odmaknjenosti od "življenjskega sveta" težko slediti.
Pri mešanici vzvišenega in poljudno domišljijskega, lahko rečemo žanrskega besednjaka začutimo nek temeljni manko, kajti poezija ne temelji na spretnem opletanju z lepo, načitano govorico, ki se opira na preminulo velikopotezno predmodernistično predstavo o poeziji, čeravno čutimo, da se nas je pri Arhu le dotaknilo neko posebno izrazno bogastvo. Žal dostikrat tudi izven območja smisla, kot samodejni pesniški vzgib, ter mimo sodobnega časa.
Meta Kušar:
To, da ti nič ne veš, ne kdo je oblikoval, ne kdo je napisal, to da daš zelo prozaičen naslov, to za mene ni znak nekega pesnika, ki se ukvarja s poezijo. Vsebinsko je tu ogromno vsevednosti, ki je zelo značilna za stare teozofe, in to je vsevednost, ki ni doživeta, to je vsevednost, ki je napaberkovana iz nekih drugih virov. Po drugi stran pa tu notri ni popolnoma nobene orakeljske teže.
Tu gre za neko verzologijo, ki bi se hotela kosati s kakšnim Jesihom, recimo, ki je seveda ravno tako preveč namazan in ima preveč istih lastnosti: da je sam sebi všeč in da dela nove besede in da ustvarja slovenski slovar bolj kot slovensko poezijo, tale bi pa rad ustvaril neko modrost, nad katero on lebdi in je nedotakljiv. Zame je to tako, kot če bi ti upokojeni teozofi šli kovat na način Butalcev: če bo okroglo, bo lopata, če bo špičasto, bojo pa vile.
Neva Lučka Zver:
Kljub mogoče vsebinski praznini se mi zdi, da ima vseeno neko izrazno moč, tako nekako je kot kladivo, ta zbirka, butne te po glavi; to ti je lahko všeč ali pa ne. Meni se zdi, da ima v čisto estetskem smislu vseeno dosti velik naboj.
Posnetek kritiške razprave o Poeziji na Festivalu Pranger (30. junij 2016)
Objavljeni so posnetki kritiških razprav ter prevajalske za 2016, vabljeni k poslušanju in analizi. Desno zgoraj na www.pranger.si. Moderatorka kritiških razprav Maja Šučur, moderatorka prevajalske Nada Groselj. Sodelovali so kritiki Muanis Sinanović, Ivan Dobnik in dr. Stanka Repar, pesnice Meta Kušar, Neva Zver, Simona Kopinšek, pesniki Novica Nole Novaković, Matjaž Zorec, Jurij Hudolin, Andrej Medved ter prevajalka Barbara Jursic. In občinstvo.
Posnetek prve kritiške razprave: Hudolin, Zver, Arh (Arh: od 1:55:05 dalje)
Festival Pranger: Prva kritiška razprava, 30. junija v Knjižnica Rogaška Slatina: Neva Zver: Razsežnosti, Jurij Hudolin: Prištinski dnevnik, Magister Angel Arh: Poezija
Prevoda v portugalščino: Contraste (Kontrast), Epitáfio (Epitaf)
Večer: Čitalnica, 30. maja 2016:
"Umetniški statement, vreden svoje pozornosti"
Obrt, ki se dviga v umetnost?
ARS – 3. program Radia Slovenija, oddaja S knjižnega trga, 15. 2. 2016:
Rahločutna ocena, ki opozori na nekatere značilnosti Poezije
(besedilo)
Pesmi v spominu puščajo zven, ki ni brez okusa:
ARS – 3. program Radia Slovenija, oddaja S knjižnega trga, 15. 2. 2016
(posnetek – od 12:19 dalje)
Obvestilo za javnost 31. 8. 2015
